Blog:

Pridi mi nasproti

Dragi moj otrok.

Kot tvoj oče in mama ti vedno stojim ob strani, vedno ti krijem hrbet. Če si sam mama ali oče, pa tudi če nisi, ti je jasno, da starši ne moremo dati vsega svojim otrokom in da je včasih za njihovo višje dobro, da jim rečemo ne. Včasih jih tako obvarujemo pred boleznijo, nesrečo oziroma se jim to obrestuje kasneje v življenju. Mali otroci tega sicer ne razumejo v trenutku, ko se to zgodi in so morda žalostni, obupani in nesrečni, a kasneje v življenju na ta način lažje zrastejo v odgovorne in srečne posameznike. Veš, tudi ti se včasih obnašaš tako, ker ne vidiš širše slike, ki jo vidim jaz. Zaupaj, da vedno obstaja širša slika in da je vedno vse prav.

Vendar… Ti nisi samo moj otrok. Sedaj si že odrasla oseba. Starejši kot ste otroci Zemlje, več odgovornosti imate. Vaši starši so vam sicer v oporo, ampak svoje delo so dobro opravili, ko vas spustijo iz rok in ste sposobni poskrbeti sami zase. Tako sem jaz sicer vedno blizu in v najtežjih trenutkih, te rešim, če še ni prišel tvoj čas odhoda, kažem ti poti, dajem ti znake, ampak obljubil sem ti svobodno voljo. Ti si del mene. Nisi nič več in nič manj. Seveda navijam zate, da uspeš, si srečen, si zdrav, živiš v obilju, si kreativen, saj tako rastem tudi sam, ampak moja naloga ni, da to počnem namesto tebe. Tvoje življenje je tvoja naloga in odgovornost. Želim ti povedati, da je možno vse, o čemer sanjaš in še več. Podpiram te v vsem. Ampak pridi mi na pol poti. Sodelujva.

Morda ne veš, ampak že celo življenje sodelujem s tabo. Nihče te ni o tem dobro podučil. Moji otroci delajo vse mogoče zanimive stvari, ker želijo lažno moč in nadzor. Tako vse institucije večinoma manipulirajo s tabo. Kot že rečeno, svobodno voljo imate, da izkusite in ste vse. Trenutno se vse več ljudi prebuja in se zaveda svoje lastne moči in tudi tega, kako vam je bila skozi zgodovino in različne mehanizme in institucije odvzeta. Čas je, da postaneš in zaživiš moč, ki v resnici si in je že ves čas v tebi. Spet ponavljam, del mene si. Podpiram te.

No, sedaj prideva do dela, o katerem te niso podučili in kako sodelujem s tabo. Vse, kar govoriš, misliš in čutiš, ti dostavim. Ljudje ste zanimivi, ker včasih mislite nekaj, čutite nekaj drugega, govorite pa nekaj tretjega. No, jaz ne delujem na tak način. Na Zemlji je ogromno jezikov, ki so vaši izumi. In ne da vseh jezikov ne bi razumel, ampak jaz razumem tisto, kar je pod besedami. Razumem onkraj besed. Razumem tvojo vibracijo in energijo. Ker sem sam vibracija in energija. Torej, če je tvoja prevladujoča vibracija, vibracija strahu, bo tvoj svet prežet z dokazi o tem, da te je lahko strah. Če je tvoja prevladujoča vibracija in razmišljanje o tem, da ne zmoreš, da živiš v  pomanjkanju, potem boš izkušal prav to.

V resnici se igraš. Življenje je igra. Še veš, ko si kot otrok lahko bil karkoli in se igral karkoli? Tako je tudi v življenju. Sam si izbereš igračke in vloge. Sam se postaviš v glavno ali v stransko vlogo.

Vem, da si povzel mnenja, prepričanja, strahove in omejitve tvojih staršev, tvojih prednikov, okolja v katerem si in celotne družbe. In zato kreiraš in si kreiral življenje, kot si pač ga. Ne preveč zavestno.

Zato ti pišem to pismo. Ker vem, da želiš več. Ker vem, da slutiš, da je mogoče nekaj več. Ker vem, da vse bolj zaupaš vase. Ker vem, da imaš dovolj »suženjstva«. Slišim te. Vidim te. Čutim te.

To je moj odgovor na tvoje prošnje za znak. To je moj odgovor na tvoje molitve in na tvoja vprašanja.

Tu sem. A pridi mi zaboga na pol poti. Odloči se, kaj želiš. Uskladi svoje misli, čustva in občutke. Če je vse zmešano, ti vse zmešano tudi dostavim. Če še sam ne veš kaj bi, kako naj vem jaz. Še enkrat, dobiš to, kakor pretežno vibriraš. Ampak to, kako vibriraš, je tvoj del, tvoja naloga in tvoja odločitev.

Poti bodo včasih temne, neznane, nesigurne, morda celo plašne. Stopaj dalje in stopaj naprej. Tu sem. Kaj se ti lahko hudega zgodi? Če te življenje, kot ga živiš, ne osrečuje več, je potrebno delati druge korake. Nove. Tvojega uma je strah, ker je to njegov varovalni mehanizem. Ker verjame to, kar je videl do sedaj in kar so mu povedali drugi. Zato mu ti povej drugače. Govori mu to, kar ti veš, da je res. Ja, potreboval boš zaupanje vase. In vame. Komu boš raje zaupal? Drugim ali sebi? Saj veš, da večinoma nimajo pojma in delajo ter govorijo neumnosti. Poslušaj tiste, ki živijo življenja, ki so ti v navdih. Poglej, kaj in kako delajo oni. Če že moraš in želiš koga posnemati. To ti bo morda v pomoč na začetku. Potem pa začni slediti samo sebi. Sodeluj z mano. Vprašaj mene. Še ti bom odgovoril. In ti me boš vse bolj poslušal. Videl. In razumel.

Posvod sem. V tebi. V tvojih otrocih. V tvojih ljubljenih. V tvojih sovražnikih. V drevesih. V kamnih. V vetru. V vodi. V zemlji. V tvojem srcu.

V oceanu. V kapljici.

Kapljica si. Ocean si. Pomemben si. Šteješ. Darilo si. Nisi naključno tu.

Skozi tebe izkušam, spoznavam in rastem.

Vplival boš na svoje potomce in na ljudi okrog sebe. Nisi nepomemben. Tvoje sporočilo šteje. Tvoje sporočilo je tvoje življenje.

Kaj če je smisel življenja zabava?

Pridem na zabavo ali na pogreb. Kamor me boš povabil. 😉

Kam torej pridem?

tvoje Vesolje (zapisala po svojem razumevanju Polona Plešec)