Naj bom zelo iskrena z vami. Vse, kar delam, vsa izobraževanja, ki se jih udeležujem, so v prvi vrsti zaradi mene. Ko sem šla na prvo Access Bars delavnico sem šla zaradi sebe. Zato, ker določenih stvari kljub vsem tehnikam, znanju in trudu še vedno nisem znala obvladati in spremeniti oziroma najti miru v zvezi z njimi v sebi. Nisem bila sigurna ali bom sploh delala tretmane drugim, razen domačim.
Od moje prve delavnice do danes se je spremenilo veliko stvari. Tako, kot ustvarjam sedaj in toliko volje, moči in poguma, kot imam danes, nisem imela nikoli pred tem. Že prej sem imela veliko modrosti in talentov, vendar to zares vem in prepoznavam šele sedaj. Šele sedaj si marsikaj upam. Kar je čakalo prej v ozadju. Pa nič hudega. Vsako seme potrebuje svoj čas…
Danes mi je mami povedala žalostno zgodbo iz doma za ostarele. Kar zajokala sem od žalosti. Kmalu zatem sem eno žalostno zgodbo iz doma za ostarele prebrala še v reviji in spet so se mi orosile oči. Ko sem poslušala zgodbo mame, sem močno čutila z ubogim človekom. Hudo mi je bilo zanj, ker mu tega ne privoščim. Niti njegovi hčerki. Vendar pa to, da je meni hudo zanju situacije ne bo prav nič spremenilo. Potem pa sem se vprašala: »Kaj jaz tu lahko naredim?« In dejansko ne morem nič. Lahko bi, če bi me prosila ta hčerka ali ta moški iz doma za ostarele. Obstajajo telesni procesi, obstajajo vprašanja, obstajajo druge možnosti, a po njih mora spraševati tisti, ki ima »težave«. Ta želja, vzgib in volja mora priti od njega. Če tega ni v njem, jaz ne morem nič. Zato se v Access-u uporablja izraz facilitator, ki označuje človeka, ki je samo posrednik, samo roka, samo orodje, ki drugemu pomaga premakniti in spremeniti stvari znotraj njega. Resnični vir in razlog spremembe pa je lahko samo človek, ki to spremembo išče oziroma njegova voljnost, da to spremeni.
In tako sem dojela, da vseeno lahko nekaj storim. Morda ne bom mogla pri tej dotični situaciji, lahko pa tako, da ljudem, ki so voljni, pomagam do več zavedanja, do drugačnih možnosti, do tega, da vidijo, da ni treba, da živimo tako, da so možnosti neomejene, da lahko spremenimo svet!!! Več ljudi, kot bo v zavedanju, več kot si bomo izbirali onkraj omejitev te realnosti, več možnost bodo imeli drugi. Ker bodo videli, da se da. Ker bodo lahko posnemali. Ker bodo opolnomočeni, da sami izbirajo zase.
Večkrat je že bilo napisano, a mnogi še vedno ne razumejo, da se svet spreminja tako, da spremenimo sebe. In da drugi ne rabijo vaše pomoči, če ste vi sami nemočni.
Ljudje sledijo… Eden po eden, pa sto, pa tisoč, pa milijon… Nikoli ne bodo vsi na vaši strani, vendar pa se tehtnica lahko prevesi na drugo stran. In to je dovolj.
Ljudje pravijo, da bi radi pomagali drugim… A ne znajo pomagati sebi…
In potem nekdo, ki bi morda mislil, da je egoističen s tem, ko izbira zase, ko v resnici dela nekaj zase in zaradi sebe, ugotovi, da ga v resnici veseli, da to dela tudi za druge in tako resnično spreminja svet!
Zapomnite si, da stvari niso take, kot se zdijo in izgledajo. Verjetno so ravno nasprotne!
Namaste!