Kje živite? V sedanjosti? Prihodnosti? Morda še vedno objokujete ali poveličujete preteklost…?
Naj vam zaupam, da mi tale fraza tukaj in sedaj dolgo ni šla v račun. In to, naj bom srečna sedaj in tukaj, ko si želim več. Če pa si vendar želim več, boljše, drugače! Kako za vraga naj bom potem srečna tukaj in sedaj?! In zakaj ne bi razmišljala o prihodnosti in o preteklosti?
In potem… Dojameš, ko dojameš…
Verjetno sem tole o tukaj in sedaj, pa o zakonu privlačnosti in vse podobne zadeve prebrala neštetokrat. In nato sem začela živeti hvaležnost. Meditirati. Sem se srečala z Access Bars-i… In sem končno dojela in zaživela tukaj in sedaj.
Ko si hvaležen in srečen, ne glede na zunanje okoliščine, si nepremagljiv. To pa ni vedno lahko naloga. Ko se ti zdi, da nimaš dovolj denarja, ko tvoj otrok že ne vem koliko časa ne spi normalno in si kot zombi, ko si večinoma za vse sama, doma, v biznisu, ki ga postavljaš, ko tvoje stanovanje potrebuje prenovo, ko… In potem bodi hvaležen. Ter srečen. Ja, da se. Ko dojameš, da imaš vse, kar potrebuješ. Ko dojameš, da imaš čudovito telo. Res čudovito telo, za katerega si hvaležen. Ko dojameš, da imaš toplo vodo, hrano, obleke, zdravega, čudovitega otroka, ljubečo družino in čisto vse potrebno, da si ustvariš vse, o čemer sanjaš. Ko dojameš, da si si vse do tega trenutka, v katerem si, skreiral sam. In si čestitaš za odlično kreacijo ter se vprašaš, če želiš sedaj morda ustvariti kaj drugega. In dojameš, da bo potrebno kaj spremeniti v načinu razmišljanja in delovanja. Saj ne, da se ne bi že ves čas trudila in bila na sto in eni delavnici o osebnostni rasti pa angelih itd. Saj me je vse pripeljalo k večjemu zavedanju in korak dlje, ampak tako daleč kot so me pripeljali Access Bars-i in Access Consciousness me ni nič in nihče. Pa da se razumemo tudi tukaj. Lahko pridete na eno seanso in na eno delavnico in se vam spremeni veliko ali pa malo. To je zelo odvisno od posameznika. Za tak »shift« v zavesti, kot ga opisujem, je potrebno orodja, ki jih dobiš, vsakodnevno uporabljati. Ker če jih ne, ne bo toliko kruha, kot bi ga lahko bilo. Odvisno je tudi kje je posameznikovo stanje zavesti v trenutku, ko se sreča z neko modaliteto in kako hitro si dovoli iti naprej…
In koliko pusti preteklost za seboj… Ko govorite o preteklosti, ki vam ni bila všeč in vam ne povzroča prijetnih občutij, to vsakič znova poustvarjate. Tudi, če govorite o neljubem dogodku, ki se je zgodil včeraj. Ne rečem, da vam ni več treba pripovedovati o dogodkih, če vam je to ljubo in vam olajša dušo, ampak venomer živeti tam, pa res ni potrebno. Ni potrebno jokati za preteklostjo, ki je več ni in govoriti o tem, kako je bilo lepo. Ali pa o tem, kako bi bilo lepše, če… Ko… Ampak… Toda… Ne, ne, s temi besedami zaključite enkrat za vselej! Kaj boste naredili sedaj? Kaj je sedaj še mogoče? Kako si boste skreirali prihodnost? Jutri si kreirate danes, zato danes pazite na to, kako se počutite in kaj razmišljate. Bodite hvaležni za vse lepo, kar imate. Za to, da ste živi, zaboga! In da imate talente in življenjsko energijo, s katero lahko ustvarite, kar želite, samo usmerite jo tja! Ne izgubljajte jo za neumne stvari in ljudi! Premaknite se! Ustvarjajte! Delajte tisto, kar vam polni dušo, kar ima rado vaše telo. Bodite srečni. Če niste srečni v tem trenutku, ne boste srečni niti, ko boste zmanifestirali vse, kar mislite, da si želite.
Tako ali tako si v osnovi vsi želimo samo sreče. In Srečo lahko imate sedaj. Takoj. Naj vam bodo za zgled otroci.
Ko sedaj gledam na mojo preteklost, se mi zdi, kot da je bilo vse to v nekem prejšnjem življenju. Toliko »zanimivih« izbir… Ne sodim se za nobeno izmed njih. Več. Kakšno olajšanje. Vsaka izmed teh morda na videz nespametnih in ne najboljših izbir, mi je dala zavedanje, ki ga imam danes. In če je bila to cena, ki sem jo morala plačati, je bilo vredno.
Ko gledam svojo preteklost, živim v svoji sedanjosti in ustvarjam svojo prihodnost, sem mirna in srečna.
Kaj bi bilo potrebno, da to postanemo vsi?