Ta teden sem na FB strani objavljala prispevke na temo poslanstev, pa enega otoka, na katerem sem bila, tako da sem se odločila z vami deliti delček moje življenjske poti, ki sem jo preživela na ladji križarki in mojih učnih lekcij od tam. Pa slikice, da vidite kakšna sem bila pred 8-leti.
Od nekdaj sem si želela potovati in videti svet. Ravno sem končala fax, časi niso bili najboljši, službe, v kateri bi uživala, ni bilo lahko dobiti, sploh pa ne za dostojen denar – z mojimi izkušnjami in izobrazbo. In tako sem se odločila, da grem v svet. Delat na ladjo križarko. Slišalo se je tako imenitno in obetavno. A samo slišalo. Nikoli si sebe zares nisem predstavljala v običajni službi in vedno sem želela nekaj več. Tudi več denarja. Na ladjo sem šla tudi s tem namenom. Mislila sem, da bom veliko zaslužila in s tem denarjem potem investirala v lastno podjetje. Ali pa ostala kje v Ameriki, obljubljeni deželi. Moje sanje so se kmalu razblinile. Nasedla sem obljubam o mastnih zaslužkih, a realnost je bila zame drugačna. Takrat sem že poznala zakon privlačnosti in resnično sem se trudila na vse pretege, že kar preveč, za uspeh. Na sami akademiji v Londonu in tudi potem na ladji. Moje vadbe so bile odlične, seminarji tudi, ljudje so me imeli zelo radi, dobivala sem celo pisne pohvale, ampak od tega nisem bila plačana. Plačana sem bila od prodaje, ki pa je ni bilo tako zelo lahko doseči. Vsaj ne tistih cifer, od katerih bi sama res imela lepo plačo. Imela sem komaj za sproti. Nisem še povedala kaj sem delala. Bila sem vodja fitnesa in zadolžena za individualne, skupinske treninge, seminarje o razstrupljanju, zdravi prehrani in analizo teles. Moje plačilo pa je bilo večinoma vezano na prodajo nesramno dragih izdelkov za razstrupljanje telesa. Tu je dokaz, da ne morem delati stvari v katere 1000% ne verjamem in ne stojim za njimi. Nikoli mi to ni šlo dobro od rok. Zato tudi v tem nikoli ne bi bila uspešna. To ne pomeni, da so bili izdelki brez učinka, ampak po mojem mnenju so bili mnogo precenjeni in je za razstrupljanje pomembno še vse prej kot to. Čeprav sem že takrat promovirala suho krtačenje, o čemer se danes veliko govori tudi pri nas. Saj, krtačo sem še prodala, a od tega sem sama imela bore malo. Pa pojdimo na moje ugotovitve oziroma lekcije.
1.) Kadar delaš nekaj samo zaradi denarja, ni nujno, da ti bo res prineslo denar. Ni nujno, da ti bo prineslo srečo.
Res je, da sem si delo drugače predstavljala in sem predvidevala, da bom v njem uživala. Zraven videla veliko sveta in dobro zaslužila. Kaj bi lepšega? Zanimivo, da so moje želje še danes podobne. Očitno tisto ni bilo pravo mesto in čas zame.
2.) Lepa zunanjost ti ne prinese sreče, če nisi notranje izpolnjen.
Videla sem kar nekaj lepih krajev, a v njih nisem mogla tako zelo uživati, ker me je ves čas bremenil denar. Bila sem sama sredi ocena, obdana z ljudmi, s katerimi nisem imela globoke povezave. To ni bila moja družina, niso bili moji pravi prijatelji. Tisti lepi kraji so me pustili notranje prazno. Danes sem sama, sredi moje kuhinje, bolj srečna, kot sem bila takrat. Tudi takrat bi si lahko stvari naredila drugačne, a nisem znala.
3.) Denar ni smisel življenja, ampak je brez njega v življenju prekleto težko.
Sodelavci in kolegi so si ves čas nekaj kupovali, lahko so šli na različne izlete, sama pa sem komaj imela za izlet. Veliko stvari sem lahko videla z minimalno denarja, ampak večkrat si tudi kosila zunaj nisem mogla privoščiti. Res je tudi, da takrat nisem znala prejemati. Kolegici sem ves čas pomagala z individualnimi treningi, na koncu pa v zameno komaj sprejela eno kosilo.
4.) Zakon privlačnosti ne deluje (če ga v popolnosti ne razumeš).
Toliko vzpodbudnih in motivacijskih misli sem dnevno prebrala. Pisala sem svoj uspeh. Vsak dan znova sem se trudila. Prosila angele. Pa se nisem nikamor premaknila. Sedaj vem, da je to bilo zato, ker je bila moja prevladujoča vibracija, vibracija pomanjkanja in nesreče. Tako da ni vse v besedah in govorjenju. In željah. Sploh ne! Naša notranjost odseva našo zunanjost.
5.) Čustveno prehranjevanje je posledica neizpolnjenosti
Moja zunanjost je odsevala mojo notranjost tudi popolnoma fizično. Moja tolažba je bila hrana. Sladkarije. Na ladjo sem šla lepa in fit, v parih mesecih sem se pa kar razlezla. Nisem še omenila, da sem delala po 12 ur. Skoraj zastonj. Mislim, da je vsem jasno, da je to bil stres za moje telo. In dušo. Čeprav sem bila jezna nase zaradi tega početja, se nisem znala in zmogla ustaviti. Danes, ko sem resnično našla srečo v marsičem, razmišljam in živim drugače, nimam več težav s tem. Sladkarij skorajda več ne jem.
O ladji bi lahko napisala mnogo prispevkov in morda jih celo bom, a naj vam povem, zakaj je bila ta izkušnja kljub vsemu ena izmed najbolj dragocenih.
Danes lahko pomagam vsem, ki si želijo spremembe na področju telesa, zunanje podobe in ljubezni do sebe. Takrat mi je manjkalo predvsem slednjega. Zdelo se mi je, da sem zaradi parih kilogramov preveč nekompetentna za svoje delo in ves čas nekaj manj. To je bilo seveda samo v moji glavi. In to me je zelo omejevalo. Potrebovala sem še dodatnih pet let, da sem prišla do znanja in samozavesti, ki ju imam danes.
Takrat sem se prvič srečala s poučevanjem joge. Joga je še danes moja ljubezen. Takoj, ko sem se vrnila domov, sem šla na učiteljski tečaj joge pri nas. Do danes sem ji ostala zvesta in predajam to znanje naprej.
Glede na to, da sem ugotovila, da zakon privlačnosti ne deluje, kot sem sama mislila, da deluje, sem kopala globlje in dlje. Če bi takrat poznala Access Consciousness orodja bi bila moja izkušnja popolnoma drugačna, to vem. A verjamem, da sem morala tudi skozi to, da danes vem kaj deluje in kaj ne. Oziroma kako vse skupaj deluje.
Prepričana sem, da me je ta izkušnja za vedno spremenila. In to na boljše. Konec dober, vse dobro.
Uživajte v slikicah. Ja, vmes sem se pobarvala tudi na blond in na rdeče. V pol leta. Še en dokaz iskanja… Ne vem česa že… Sebe… 😉 In ja, seveda sem bila vmes tudi dobre volje. 😉