Ste že kdaj več dni (ali celo mesecev in upam, da ne let) razmišljali o tem, kaj bi. Veste, da bi nekaj spremenili, nekaj naredili drugače, pa ne veste točno, kako to narediti, kje to je, kaj to je in kako priti do tja. In potem o tem razmišljate, analizirate, preračunavate možnosti, pišete pluse in minuse in še vedno ne veste… 😉
Meni se je to dogajalo pri izbiri študija, pa potem, ko sem ves čas razmišljala, kaj je moje poslanstvo, pa kaj je moja prava pot v poslu itd.
Ste ugotovili, da nas to razmišljanje nikamor ne premakne in da še vedno ne vemo? Ukvarjamo se z mislimi, s tuhtanjem in na koncu še vedno nismo naredili koraka nikamor, ker ne vemo kam in kako. Kakšna neumnost je to?
Saj se v življenju vendar učimo, ko pridemo v situacijo oziroma vidimo ali nekaj za nas deluje ali ne, ko smo v situaciji. Ali lahko vemo prej? Dejansko neskončna bitja vemo. Če postavljamo vprašanja in sledimo energiji, vemo takoj. Vendar je to vedenje drugačno od tega, kar bi mi na prvo žogo velikokrat radi. Radi bi poznali celo pot in postopke. Radi bi sigurnost.
Lahko vemo, da bo nekaj ustvarilo več. In to nekaj se bo ves čas spreminjalo. Nič ni končno. Nič ni za vedno. Nič ni popolnoma predstavljivo in predvidljivo. Ponavadi se vse pokaže drugače, kot si je naš um sploh zamislil. Če delujemo iz uma, ustvarjamo samo stvari, ki so že bile ustvarjene. Če ustvarjamo novo, ne vemo kako bo izgledalo. To bomo še ugotovili. Sproti.
Zato se nehajmo obotavljati in razmišljati. Izberimo in podajmo se na novo pot. Kaj in kako bomo videli sproti. Razen če bi bili raje še malo zmedeni in čakali… Na konec življenja? 😉
Še nekaj… Izbira je zelo enostavna stvar. Samo izberemo spremembo, vprašamo po novem, po drugačnem in možnosti se bodo pokazale same od sebe. To lahko storite zdaj. Ta trenutek. In ustvarili ste si novo prihodnost. Ki pa je prosim ne uničite, če ta trenutek še ne vidite rezultatov izbire. Niti jutri. Vse pride ob pravem času. In nič se ne izkaže tako, kot vi mislite, da se bo.