Večkrat berem o pomenu sočutja, razumevanju sočloveka, pa ljubezni, luči, svetlobi, o tem kako oh in sploh moramo biti dobri, pa ne vem kaj vse še. Ko pa itak vemo, da samo to ne obstaja. Zvezde brez teme sploh niso vidne. Ne svetijo. Zato sem si ta teden rekla, »k vragu s tem večnim sočutjem in dobroto«!
Zakaj še?
Zato ker že celo življenje želim ljudi razumeti, jim biti blizu, sem empatična, so se mi smilili, sem prijazna in priljudna, mi je mar za čustva, občutke in počutje drugih ljudi. K vragu! Komu pa je mar za vse to pri meni? Ja, saj jim je, mojim najbližjim, hvala in rada vas imam, pa vendar prva oseba in edina, ki je zares in najbolj pomembna, da ji je mar zase, sem JAZ sama. Sami zase moramo poskrbeti. Sami sebe imeti radi.
Veste kaj mi je to sočutje v življenju prineslo? To, da sem sama sebe pomanjševala. Skušala sem svoje vesolje stlačiti v majhno škatlico nekoga drugega. Očitno imam zelo dobre kameleonske sposobnosti. Vsi jih imamo. Ne samo jaz.
Ne morem, nisem in ne želim več odgovornosti za vse iskati v sebi. Nisem f…. kriva, tako kot se počutimo krivi verjetno od srednjega veka dalje, ko so nam vsadili ta občutek krivde, nevrednosti in majhnosti. Dovolj imam tega! Na svidenje!
Ja, še vedno mi bo mar za druge. Ampak ne zaradi občutka krivde in ker bi se mi ljudje smilili. Če jaz lahko izberem drugače, če jaz lahko stopim v svojo potenco, če jaz lahko, zakaj ne bi mogli oni??? Lahko, vsi lahko! Je res, da nimamo vsi pravih orodij in znanja za spremembe, ampak pismo da, kdor išče, ta najde. Če pa ne išče, pa tudi prav.
Kje piše, da je biti berač slabša izbira kot biti kralj?
Ta teden mi je modra ženska dejala da je sočutje lepa lastnost. Ampak na distanco. Lahko imaš nekoga rad, lahko si zanj želiš vse najboljše, lahko razumeš njegova dejanja in razmišljanje, lahko ti ni vseeno zanj, pa vendar… Zaradi tega ni potrebno pomanjševati sebe in se skrčiti na velikost njegovih izbir.
Včasih se vprašam zakaj si sama izbiram določene izkušnje… Zato, ker nisem znala drugače verjetno. Nisem imela pravih orodij. Živela sem kameleonsko življenje vseh drugih. Okolice, staršev…
Ampak danes vem, da grem lahko onkraj tega. In grem. Vonj po svobodi mi tako diši, da poti nazaj več ni!