Blog:

Vzgoja na drugačen način

Permisivna vzgoja ne deluje, avtoritarna tudi ne. Kakšna pa potem deluje? Nekaj vmes, ali nekaj prilagojenega posameznemu otroku, staršu in njihovi skupnosti?

Odkar sem prebrala misel od Sadhguruja, da otrok ni treba vzgajati na način, da jih preveč usmerjamo, se me nekako drži. Drži se me tudi védenje, da je moj otrok neskončno bitje, ki je na ta svet že prišel s svojim védenjem in modrostjo. Zato imam včasih težavo “vzgajati”. Sploh mi ni blizu ta beseda. Se mi zdi da bolje pritiče rastlinam. Čeprav tudi rastline znajo zrasti same od sebe. 😉

Je pa res, da je fino, da jim populimo plevel in jih posadimo v za njih pravem okolju. In ob pravem času.

Zato se mi vzgoja otroka zdi bolj podobna temu. Omogočiti mu pravo okolje in pogoje za njegovo rast, razvoj in razcvet.

Nikoli nisem bila človek, ki bi se postavljal nad nekoga in zato se ne postavljam niti nad svojega otroka. Otroka spoštujem enako kot odraslega človeka. V resnici otroke spoštujem še bolj kot večino odraslih, saj so odrasli velikokrat zelo narejeni in daleč od Narave. Menim, da se od otrok, živali in narave lahko največ naučimo.

Otroci znajo biti prisotni in ne sodijo (dokler se tega ne naučijo). Odrasli pa smo večinoma daleč od tega.

Zato se včasih sprašujem, kdo sem jaz, da otroka učim o življenju? In ves čas me zanima, kaj on ve o življenju…

Po drugi strani pa je otroka vendarle treba naučiti nekaj osnovnih pravil, da se umesti v človeško družbo. Saj poznate zgodbo o Mavgliju, ki je živel z živalmi in se je tudi obnašal kot žival?

Ta primer nam pokaže, kako močno nas vzgoja lahko zaznamuje.

In ko nimaš tako zelo jasno postavljenih meril o tem, kaj je prav, narobe, kaj je dobro in slabo, zna biti vzgoja malce izzivalna. Ko ne verjameš v sistem kaznovanja. Včasih se mi zdi, da je lažje vzgajati tistim, ki imajo zelo jasno določena pravila – prepričanja, kaj in kako je prav in kaj ne, saj se potem lažje držijo tega. Z zavedanjem, da nič ni v resnici prav niti narobe in s prepoznavanjem, da so sistemi, ki nam določajo ta prav in narobe, manipulativni in lažnivi, se meni osebno res postavlja vprašanje, kako vzgajati?

Glede na to, da sem z Access Consciouness orodji spremenila že marsikaj, si tudi na področju vzgoje postavljam vprašanja. Zato bom z njimi tudi zaključila, da vsem tistim, ki se prepoznate v mojem opisu, ponudim možnosti. Pri postavljanju vprašanj, ne gre za iskanje odgovorov, ampak jih postavimo, da nam Vesolje pokaže in dostavi to, po čemer sprašujemo. Vprašanja so čarobna in kar se prikaže na podlagi njih, tudi. Že s postavljanjem vprašanj spremenimo energijo.

Torej dve vprašanji, ki sta meni blizu, sta:

»V kakšni skupnosti sem lahko z mojim otrokom in v kakšen doprinos sem mu lahko, da se razvije v srečno, radostno in veličastno verzijo sebe, ki bo v doprinos temu svetu in da s popolno lahkotno uteleša 5 elementov intimnosti s sabo, vsem in vsemi?«

In »Koliko zabave in lahkotnosti imava lahko v tej sokreaciji?«

Če ne veste, kaj označuje 5 elementov intimnosti, lahko o tem več preberete tule.

Če si želite vedeti več o Access Consciousness-u, pa vabljeni na kakšno mojo delavnico, ki jih lahko najdete tule.