Leta in leta sem bila sama sebi največja ovira pred uspehom. Takrat se seveda tega nisem zavedala. Danes se. In zato želim biti v spodbudo vsem tistim, ki se podajate na nove, neuhojene poti in po poti srca, ki vam pravi, da je za vas mogoče nekaj drugega, da je možno drugačno življenje.

Vedno sem vedela, da je življenje več kot to, kar živi večina ljudi. Vedno sem bila v svojem razmišljanju malce drugačna. Vedno sem imela v sebi iskro, pogum in zaupanje. Vendar pa je ta moja iskra ugašala, pogum pešal in zaupanje prihajalo ter odhajalo. Velikokrat sem se ljudem zdela neodločna. Tudi sebi. Vse to se mi je dogajalo, ker je realnost, v kateri živimo, tako drugačna od tega, kar sem sama. Tako drugačna od tega, kar je mogoče. In vsakič, ko sem želela igrati po pravilih te družbe, sem padla, sem se zmedla. Zame ne deluje. Ne more delovati. Vsak izmed nas je edinstven. Vsak si lahko utre popolnoma svojo pot. A te poti so velikokrat osamljene in neprehojene. Zato ni vedno najlažje. In ne veš točno, kam te vodijo. Zato ti včasih usahne pogum. Edina rešitev je, da izbiraš poti, na katerih se zabavaš. Ker potem ti je vseeno kam točno te bodo vodile…

Na poti do uspeha mi je stala samo-kritika, želja po ugajanju vsem in želja po tem, da bom stvari ja naredila prav. Prodajno, marketinško, kakorkoli te že učijo. Ampak žal, to zame ne deluje. Nikoli ni. Nikoli ne bo.

Sedaj enostavno hodim po poti srca in delam, kot čutim v danem trenutku. Bolj poslušam svoje telo in upoštevam njegove znake.

Neskončno hvaležna sem, da sem našla Access – verjetno mi je rešil življenje.

Dolgo sem bila tudi sama skeptična do njega… Ker se zdi preveč lahkoten, da bi bil resničen, da bi res deloval. Ampak ja, deluje. Vsem tistim, ki ste zelo radi v svojem umu in analizirate ali pa tega niti ne počnete tako zelo radi, pa ne znate ven iz tega, naj povem, da sem sama tudi (bila) takšna. Samo me to ni prav daleč pripeljalo. Lepota Access-a je v tem, da ti da zavedanje, kar pomeni, da sčistiš določene omejitve energijsko, ne umsko, vendar pa sčasoma dobiš razlago za nazaj… Stvari ti postanejo kristalno jasne. Kaj si počel, kje si se pomanjševal, kje si delal napake – tudi razumsko. Seveda nam ni treba vedeti vsega, ampak delčki naše poti se nam razkrivajo, da vemo, kje smo ga lomili in tega ne počnemo več.

Veliko umetnikov v času svojega življenja ni bilo cenjenih. Tudi Prešeren. Danes pa ima svoj praznik. Veliko ljudi je bilo več let pred svojim časom… Govorili in delali so v navzkrižju z večino družbe. Tudi ženske smo bile v preteklosti zaradi modrosti in intuicije zažgane na grmadi. Verjamem, da živi del spomina in strahu pred tem, kaj se nam lahko slabega zgodi še v naših celicah in DNK-ju. Kar lahko lahkotno pobrišemo z Bars-i btw. In pa, dragi moji, imamo srečo, da živimo v drugačnih časih in okolju, kjer nas ne bodo zažgali na grmadi. Pa tudi, če bi me in verjetno so me, sem vsaj vedela zakaj sem umrla. Verjetno nisem želela biti del zlaganega in umazanega sveta. Spomnite se ljudi, ki so žrtvovali in ponekod še žrtvujejo svoja življenja, da bi mi lahko živeli boljše. Danes nam sveta hvala bogu ni več treba spreminjati na ta način. In potem se vprašajte, ali vi res ne upate, ali res ne boste izkoristili možnosti za boljše življenje, sedaj ko jo imate? Morda se vam bo kdo posmehoval, vas ne bo razumel, ampak ko si v svoji polni moči, ti ni več mar. Ker veš, da s tem ko spreminjaš svoje življenje, spreminjaš življenja drugih ljudi. Vse več nas je, ki si upamo, izbiramo drugačna življenja in svet, se združujemo in smo dokaz, da se da.

Kdaj se nam pridružite? Je že čas?

Če ne drugega, to morda dolgujete tisti čarovnici, ki ste bili nekoč in je umrla na grmadi ali bila obglavljena na trgu? Ste kdaj pomislili, da vaš strah pred javnim nastopanjem izhaja prav iz takratnega življenja? Pokazali se boste, spregovorili in potem vas bodo ubili. Na očeh javnosti. Celice imajo spomin… In spomin se prenaša po DNK-ju… To je danes že znanost ne čirule-čarule.

Jaz vem, da čarovnica, ki sem bila nekoč, nisem umrla zato, da danes, v tem življenju, ko lahko, ne bi sijala v vsej moji moči in blišču. In kdor tega ne prenese, I don’t care anymore… Ne bom se več pomanjševala zaradi vas!

Na zdravje, Prešeren, na zdravje, čarovničke!

Čas je, da vstanemo iz pepela!