Ne vem, če se sploh zavedamo kakšni ujetniki svoje preteklosti smo. Če mislite, da to za vas ne drži, berite dalje, da vam to dokažem. 😉 Če že veste, da to drži za vas, pa sploh, ker ponujam na koncu »rešitev«.

Koliko sami sebe definirate s svojim spolom, zakonskim stanom, poklicem, izobrazbo, državo, v kateri ste rojeni, državo, v kateri živite, veroizpovedjo, morda se radi definirate tudi glede na to, kaj jeste ali česa ne… 😉 Zanimivo, kajne? 🙂 Čemu ali komu so te definicije potrebne? Kaj nam to pomaga v življenju? Morda pomaga pri tem, da lažje nekomu pripadamo, da se lažje z nekom strinjamo (ali ne), da se lahko nekomu (ali nečemu – npr. mnenju) pridružimo in morda nam to celo da lažni občutek lastne vrednosti. Pomaga pa tudi pri tem, da nekoga drugega, ki nam ni podoben ali enak, lažje označimo kot napačnega. 😉

Kaj če se ne bi več definirali kot npr. Polona Plešec, mama, samozaposlena, Slovenka, itd.? Kaj če bi se bolj dojemali kot neskončno bitje, ki ima v tem življenju ime Polona Plešec, ki se je rodila v Sloveniji, ki je izbrala materinstvo kot del popotovanja in izkušnje v tem življenju, pa samozaposlitev, pa še marsikaj drugega? Kaj če bi dojeli, da je to, kar imamo kot naše življenje ta trenutek plod naših preteklih IZBIR. Ja, izbir. Lahko sicer to niso bile najboljše izbire in lahko jih nismo delali zavestno, pa vendar, smo mi stvaritelji vsega v našem življenju.

In kako si kreiramo svojo prihodnost? Jutri si kreiram danes. In če je naš vsak dan približno enak ne moremo pričakovati kaj posebno drugačne prihodnosti od naše sedanjosti. Res je, da je življenje stalno valovanje in smo kdaj prisiljeni v spremembe, ker tako od nas zahtevajo okoliščine. Sicer pa je za spremembe potrebno kaj narediti in delovati drugače.

Kje in kako se pozna, da in koliko nas naša preteklost omejuje in definira?

Poznate koga, ki je imel travmatično otroštvo, morda je bil deležen psihičnega ali fizičnega nasilja, morda se mu je kdo posmehoval, morda ga mama / oče ni imela rada na način, kot je potreboval itd. in je to še danes njegova utemeljitev, zakaj nečesa ne zmore. Ker pač… Mi ne vemo, kako je bilo njej /njemu. V resnici ne vemo. Saj je posameznikov doživljajski svet znan le njemu. Upam pa, da nam je vsem jasno, da nihče nima popolnih ali zgolj dobrih in pozitivnih življenjskih okoliščin. Ker kar je meni super, lahko nekomu drugemu ni. In vzgoja je po malem za vsakogar travmatična. Za nekoga je lahko travmatično to, da mu ne daš eurkorema (citiram Antona Majhna). Kam merim s tem pisanjem?

Nekateri imajo za seboj res večje izzive, več travme, več drame, ki so jo doživeli zaradi drugih in ki ni bila neposredno odvisna od njih. Ampak… Ko smo odrasli, je naša odgovornost, da gremo preko tega, če to želimo. In preko tega ne gremo tako, da ves čas preteklost ali druge ljudi uporabljamo kot razlog ali opravičilo, zakaj mi nečesa ne zmoremo. Lahko da ni enostavno. Ni pa nemogoče.

Kaj nam je torej storiti?

Ne identificirajte se s tisto malo punčko / fantom, ki so jo nekoč zmerjali, ki je bila nekoč zapostavljen/a ali kakorkoli neprimerno tretiran/a. Ali ste to res še vi? Ali ste danes druga oseba? Ali ste danes isti kot včeraj? Lahko pogledate nazaj kot nek zunanji opazovalec in veste, da se je to zgodilo, ampak vas to več ne definira? Minilo je. Danes ste (lahko) nekdo in nekaj drugega. Kdo je močnejši? Vi ali vaša preteklost? Vi ali drugi? Vi ali vaše okoliščine? Res je, da določene zadeve ostanejo v našem energijskem polju in takšno ozaveščanje ni vedno dovolj. Zato vam srčno priporočam Bars tretma, Bars delavnico ali kakšen drug telesni proces Access Consciousness-a, kjer te stvari izkoreninimo na telesni ravni in na ravni energije ter čustev. Umsko smo verjetno predelali že marsikaj in če določeni vzorci in stvari še vztrajajo, je morda čas za drugačen pristop.

Priporočam pa vam tudi, da se greste eno igrico, ki vas bo osupnila in vam bo dala vedeti, koliko vas pravzaprav v resnici omeje preteklost in vaše pretekle izbire.

Kaj če bi se jutri zbudili z amnezijo? Izgubili ste spomin. Zbudite se v svoji hiši. Ne veste kdo ste, v katero službo hodite, kdo je vaš partner, kdo so vaši otroci. Bi šli v isto službo, kot hodite? Bi si ponovno izbrali istega partnerja? Če imate mladoletne otroke, v zvezi z njimi ta igrica ne velja. 😉 Bi dan začeli enako kot ga začenjate? Kaj bi počeli, kam bi šli, kdo bi bili, kako bi se oblekli, kako bi govorili, če ne bi imeli nobenih referenčnih točk iz preteklosti? Vidite, da je to, kar smo danes, posledica naših preteklih izbir…? Ne govorim o tem, da nismo odgovorni. Starši na primer. Ne govorim o tem, da se za odnos ne potrudimo in ne vprašamo po drugačnih možnostih. Govorim pa o tem, da ni treba da so vse izbire doživljenjske. Da si ne smemo premisliti. In da moramo biti ves čas ena in ista Jožica. 😉 Ali Polonca. 😉

Vprašajte se tudi, kaj bi zares izbrali kot VI? In če nimate pojma kaj, je to dokaz, da izbirate iz vesolja drugih ljudi. Zato… Se to igrico igrajte večkrat in si to vprašanje ponovite večkrat… In morda boste dan za dnem vse bolj VI in vse manj drugi in vaša preteklost.

Sedaj ta članek skoraj izpade kot reklama, čeprav to res ni bil njegov namen. Ampak tudi knjiga Bodi ti, spremeni svet je dober začetek sprememb. Sebično je ne deliti stvari, ki so pomagale meni in še tisočim ljudem po vsem svetu. Vse več naj je tudi v Sloveniji. Na vas pa je, ali in kaj boste izbrali.

Srečno!

Pa še eno vprašanje za vsak dan: “Kdo sem danes in kakšne veličastne dogodivščine me čakajo?

Zate sem pripravila PRIROČNIK
7 navad za več radosti

Darilo ob prijavi na e-novice!

Hvala, v kratkem boste prejeli darilo.