Opažam, da je v zvezi z denarjem in materialnim še vedno toliko zmed, prepričanj in omejitev, ki jih gojimo. Res relavantno vprašanje tu je: »Komu to pripada?« Kdo nas je prepričal v to, da je materialno slabo, da ni dobro imeti denarja itd. Vprašajte se tudi, kako lahko pomagate več ljudem, rešite svet, če želite, z več ali manj denarja? Morda ni “napaka” v tem, da imamo denar, vendar v tem, kdo ga ima. In zato je čas, da denar v roke dobimo ljudje, ki lahko z njim delamo v dobrobit drugih. Vendar pa to ne bo mogoče, če mislimo da je denar slab… Razumete cel ta cikel oziroma kaj vam želim sporočiti?
Vsekakor ni vse v denarju in vam denar ne more kupiti sreče. Sreča je nekaj kar izberete v danem trenutku. V vsakem trenutku. Morda niti ne gre toliko za vprašanje sreče, kot za to, da zares živimo in uživamo v daru življenja, da enostavno smo. Kot živali, kot narava, kot otroci. Ali se oni sprašujejo o sreči? Kaj je smisel? Oni pač samo so. Iz trenutka v trenutek. In delajo, kar jim paše. Kolikor otroci seveda to lahko. Kolikor jim pustimo straši in vzgojitelji. A to je že druga tema…
Eno zelo pomembno vprašanje je, kako lahko služim? Kaj je tisto, kar imate vi za ponuditi drugim? Kaj lahko naredite za druge? Ko boste našli to vašo strast in poslanstvo, boste našli tudi voljo, optimizem in srečo. Ljudje nismo narejeni za življenje v osami in dejansko nas osrečuje to, ko nekomu lahko izboljšamo dan ali celo življenje – na kakršen koli način že. Se strinjate?
Vendar pa ne pozabimo najprej nase. Če nismo zadovoljili svojih osnovnih potreb, če komaj preživimo, če imamo vsak mesec finančno borbo in en cel kup stvari na spisku, ki si jih želimo, pa jih ne moremo uresničiti, ker so naša težava finance, bi bilo fino tu kaj spremeniti. Tudi bog je najprej sam sebi brado ustvaril, pravijo. Česar nimaš, ne moreš dati. Za srečo ne potrebuješ hiše ob morju in če nisi srečen sedaj, ko je še nimaš, najverjetneje tudi potem, ko jo boš imel, ne boš srečen. Tega mnogi ne razumejo. Svoj notranji svet vedno nosiš s seboj, ne glede na to, ali živiš pod mostom ali v palači. In kdo pravi, da so tisti v palači vedno srečenjši od tistih pod mostom? Vendar pa to ne pomeni, da ne smete imeti palače, da je to slabo in ne vem kaj še vse, če si jo zgradite, če je to vaša želja. Verjetno boste potem še bolj uživali kot sedaj in boste morda lahko tako pomagali še več ljudem. Niso vsi taki, vendar ne moremo sveta soditi po peščici. Če trenutno svetu vlada peščica, ki je denar zamenjala za moč in srečo, to ne pomeni, da smo vsi taki, da bi bili tudi vi taki. Kdo vas je prepričal v to? Oni? Boste njim verjeli?
Verjemite mi, da sem tudi sama imela zeeeelo omejujoča prepričanja v zvezi z denarjem. Po eni strani sem ga vedno želela več, po drugi pa sem imela v glavi eno celo zmedo in stavke, kot da ni dovolj za vse, pa so se mi smilili tisti, ki ga imajo manj od mene, pa ne vem kaj še vse… Neumnosti, skratka.
Ne gre za denar sam, ampak za to, kaj nam prinese. Sama se rada izobražujem, potujem, dobro in zdravo jem, tudi jaz bi rada imela svojo hišico (ob gozdu in/ali morju), rada se lepo oblečem in dobro se počutim, ko mi ni treba šteti fičnikov za vsako neumnost, ampak z lahkoto kupim, kar mi srce poželi. Kaj ne bi bilo lepo, da bi si vsi lahko privoščili, kar nam srce poželi? In sploh nimamo vsi enakih želja. Za vse je dovolj. Ali ne bi bilo lepše, če se nam ne bi bilo treba ubadati in se kregati zaradi denarja? Dobro veste, da marsikatera zveza/družina tudi zaradi tega ne uspe. Ne samo zveza. Marsikatero življenje.
Ne gre za to, da je denar cilj. Cilj je biti srečen in zadovoljen ter delati tisto, kar ti prinaša zadovoljstvo in srečo. Denar je potem logična posledica. Mi smo vse obrnili na glavo. Delamo, ker pač “moramo” in kar imamo približno radi (večina, ne vsi), da zaslužimo nekaj denarja (ponavadi itak ne dovolj) in potem smo na pol srečni. Ali nesrečni.
Sprašujte se, kakšna energija, prostor in zavest lahko sem skupaj s svojim telesom in kaj lahko naredim, da bom izraz sreče in zadovoljstva v svetu?
In ne pozabite, da smo prišli v materialni svet. Tudi vaša koža je material. In raje ima obleko in čevlje, kot da je bosa in naga. No, ja, odvisno od okoliščin 😉 in letnega časa, ampak saj me razumete, kajne? 😉