Blog:

Naši moški, mučeniki?

Dan žensk se imenuje dan žena, dan moških pa dan mučenikov! Haha

Meni se zdi, da so večje mučenice ženske kot moški, pa dobro. Tudi oni so si morali izboriti svoj praznik. Mučenikov. 😉 Bogi.

Ok, šalo na stran. Zdi se mi, da smo se moški in ženske znašli v nekem čudnem položaju na splošno in da je treba naše odnose na novo opredeliti. Res je, da mi splošni oz. večinski lik moškega iz bližnje preteklosti niso za nek vzor in ponos. No, tudi ženski ne.

Kje pa smo danes?

Priča smo moškim, ki postajajo vse bolj podobni ženskam in ženskam, ki so vse bolj podobne moškim… Govorim lahko kot ženska in kolikor poznam ženske, si želimo moškega, ki bi poskrbel za nas in za družino. Materialno, duhovno in čustveno. Ok, morda lahko najdemo čustveno in duhovno oporo tudi v prijateljicah in večina današnjih žensk želi biti sama sposobna tudi materialno skrbeti zase, kar pa ne pomeni, da si še vedno ne želimo tudi vaše skrbi in pomoči – takšne ali drugačne.

Če smo z nekom v odnosu, si verjetno želimo, da nam je ta odnos doprinos. Ali ni smiselno biti z nekom zato, ker nam je z njim lepše in boljše? Ker smo z njim lahko več in lahko ustvarimo več?

In dejansko ste moški ženskam lahko velik doprinos. Želimo si vas. Kadar ste pravi moški. Ki pa zna biti tudi ranljiv. Ki se zna pogovarjati. In odpreti. Sneti maske. Ne pričakujemo od vas, da ste vsemogočni, čeprav se včasih tako zdi. Dovolj je, da se trudite. Nas imate radi in nam stojite ob strani. In ste dobri ljubimci. Taki, ki sledijo energiji njegove ženske. Kar pomeni, da potrebujemo vašo čutnost in čuječnost. Ženske si danes želimo več. Več zase in za svoje otroke. In zato si tudi od vas želimo več… Več življenja, raziskovanja, napredka, strasti, poguma in moči.

Vem, da obstaja veliko krasnih moških, ki ste malo izgubljeni in ne veste točno kaj naj storite, kakšni naj boste, da boste ok… Samo bodite vi. Pristni. Če nosite maske in če ženske nosimo maske, se nikoli v resnici ne spoznamo, ne povežemo in naša ljubezen sploh ni resnična.

Dragi moški, lahko smo brez vas, a ne želimo biti. S kom bomo sicer imele otroke? 😉 Rabimo vas močne, odločne (ampak ne preveč oz. v smislu , da nam stojite na poti, ker enako kot vi, rabimo svobodo, da se razvijamo, kjer se želimo razvijati in večinoma ne želimo biti samo mame in gospodinje ali pa sploh ne!), a hkrati nežne, razumevajoče, podporne in ranljive. Ni nam lahko ustreči, vem. A vi to zmorete. 😉

Hvala! <3